[ Pobierz całość w formacie PDF ]
.In to misterij du0 e, ki potuje od greha prek oãi0 ãe-nja k milosti ali pa tudi obratno: od milosti prek oãi0 ãe-nja h grehu, ker ta pot tako in tako nikoli ni sklenjena.In tako nabere v svoje romane stotine du0 , Verhoven-skega, ·igaljova, Razkolnikova, Marmeladova, Sonjo,Nata0 o Filipovno, Ragozina, kneza Mi0 kina, staregaKaramazova in njegove sinove, Ivana, Mitjo, Aljo0 o inslugo Smerdjakova, generala Jepanãina, stotine misteri-jev, ki vsakemu pusti Ïiveti svoje nedotakljivo Ïivljenje.Nad pluralizmom teh du0 , nad polifonijo teh oseb nik-dar ne zagre0 i ideolo0 ke napake, da bi jih povzel v enomisel ali eno idejo narobe: ta njegov svet ni niti kolek-tivni misterij du0 , kakr0 nega bi bilo priãakovati po nje-govi ideologiji vsezdruÏitve in vsere0 itve, temveã osta-ja polifonija osebnih misterijev, ki se med seboj sreãu-jejo in oplajajo, a ostajajo v svoji osebni samoti z Bogom.221 O SVOBODI IN BOGUBESeDAVendar je najbrÏ vse zastonj: tudi ta svet ljubezni inumetnosti poraja vedno nove ideologije.3V umetni0 kem delu Dostojevskega, v njegovih romanih,ni seveda niti sledu ideologije: nenehoma imamo opra-viti samo z ljubeãim idiotom, s knezom Mi0 kinom aliasDostojevskim, ki ljubi kratko malo vse, kar je boÏjega.Izposameznih sestavin njegovih romanov, iz posameznihjunakov, posameznih dialogov, odlomkov in prilik pa jeseveda vedno mogoãe izbrskati tudi tako ali drugaãnoideologijo.·e bolj pa seveda iz njegovih dnevni0 kih za-piskov in pisem, v katerih Dostojevski ni veã pisatelj inzapisuje stavke, iz katerih je mogoãe sklepati o njego-vem takem ali drugaãnem odgovoru na vsa bistvenaãlove0 ka vpra0 anja.In med ljudmi, ki si Ïelimo pred-vsem odgovore, je celotno delo Dostojevskega nenehnoizpostavljeno temu nasilju, in to ne glede na to, da s temzapravljamo najveãjo dragocenost, njegovo umetni0 kodelo samo.Njegovega ljubeãega idiota nenehoma izpo-drivajo politiki in ideologi, take ali drugaãne oblikemoãi.Nekaj podobnega se je zgodilo na Slovenskem celo z»ljubeznijo za niã«, ki jo je Du0 an Pirjevec razvil v svo-222 O SVOBODI IN BOGUBESeDAjem zadnjem spisu »Bratje Karamazovi in vpra0 anje obogu«.To moralno filozofijo je Pirjevec izlu0 ãil iz konfronta-cije posameznih junakov v romanu Bratje Karamazovi,toãneje iz konfrontacije njihovega pojmovanja ljubezni.Na eno stran je postavil Rakitina in gospo Hohlakovo,na drugo stran Aljo0 o in Gru0 enjko, ki pa izraÏa bolj A-ljo0 evo kot svojo lastno ljubezen.Gospa Hohlakovaopredeljuje svojo ljubezen z naslednjimi besedami: »Zeno besedo, jaz sem mezdna delavka, zahtevam takoj0 -nje plaãilo, se pravi pohvalo zase, za ljubezen pa plaãi-lo z ljubeznijo.Drugaãe nisem zmoÏna nikogar ljubiti.«Zelo podobno razmi0 lja in ãustvuje tudi Rakitin, ki vpogovoru z Gru0 enjko pravi: »Saj tudi ne vem, zakaj najbi vaju ljubil . . .Ljubi0 vedno zaradi neãesa, in kaj stavidva storila zame?« Gru0 enjka pa mu na to odgovori:»Ljubi za niã, kakor ljubi Aljo0 a.«Iz te ljubezni, ki zelo natanãno izraÏa Dostojevskegain njegovo delo, je Pirjevec razvil »ljubezen za niã«.Taljubezen se v svojem bistvu razlikuje od vseh drugih lju-bezni, ki jih nosijo s seboj verovanja in druÏbene mora-le, vkljuãno z najbolj kr0 ãanskimi in humanimi, tudimarksistiãno in proletarsko, ki so ljubezen za doloãencilj, za doloãen smoter in korist.Vse te ljubezni so lju-bezni iz doloãenega vzroka, ki se ne morejo prebiti izsveta menjave in moãi in ki so torej v nasprotju z ljubez-223 O SVOBODI IN BOGUBESeDAnijo samo.Dejavna ljubezen ali ljubezen za niã, kakr0 noje izvedel iz Dostojevskega Pirjevec, »je ljubezen brezvzroka in razloga, ne prina0 a nobenih koristi in se neizkazuje v koristih, marveã je ljubezen za niã.« In to jenajvi0 ja in najgloblja ljubezen, ki potrjuje in omogoãavse, kar je.Ta »ljubezen za niã« si je pridobila na Slovenskemveliko privrÏencev, vendar deluje vse bolj kot ideologi-ja, ki hoãe tudi Pirjevca samega vkljuãiti v svet ideologi-je [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ]
zanotowane.pl doc.pisz.pl pdf.pisz.pl centka.pev.pl
.In to misterij du0 e, ki potuje od greha prek oãi0 ãe-nja k milosti ali pa tudi obratno: od milosti prek oãi0 ãe-nja h grehu, ker ta pot tako in tako nikoli ni sklenjena.In tako nabere v svoje romane stotine du0 , Verhoven-skega, ·igaljova, Razkolnikova, Marmeladova, Sonjo,Nata0 o Filipovno, Ragozina, kneza Mi0 kina, staregaKaramazova in njegove sinove, Ivana, Mitjo, Aljo0 o inslugo Smerdjakova, generala Jepanãina, stotine misteri-jev, ki vsakemu pusti Ïiveti svoje nedotakljivo Ïivljenje.Nad pluralizmom teh du0 , nad polifonijo teh oseb nik-dar ne zagre0 i ideolo0 ke napake, da bi jih povzel v enomisel ali eno idejo narobe: ta njegov svet ni niti kolek-tivni misterij du0 , kakr0 nega bi bilo priãakovati po nje-govi ideologiji vsezdruÏitve in vsere0 itve, temveã osta-ja polifonija osebnih misterijev, ki se med seboj sreãu-jejo in oplajajo, a ostajajo v svoji osebni samoti z Bogom.221 O SVOBODI IN BOGUBESeDAVendar je najbrÏ vse zastonj: tudi ta svet ljubezni inumetnosti poraja vedno nove ideologije.3V umetni0 kem delu Dostojevskega, v njegovih romanih,ni seveda niti sledu ideologije: nenehoma imamo opra-viti samo z ljubeãim idiotom, s knezom Mi0 kinom aliasDostojevskim, ki ljubi kratko malo vse, kar je boÏjega.Izposameznih sestavin njegovih romanov, iz posameznihjunakov, posameznih dialogov, odlomkov in prilik pa jeseveda vedno mogoãe izbrskati tudi tako ali drugaãnoideologijo.·e bolj pa seveda iz njegovih dnevni0 kih za-piskov in pisem, v katerih Dostojevski ni veã pisatelj inzapisuje stavke, iz katerih je mogoãe sklepati o njego-vem takem ali drugaãnem odgovoru na vsa bistvenaãlove0 ka vpra0 anja.In med ljudmi, ki si Ïelimo pred-vsem odgovore, je celotno delo Dostojevskega nenehnoizpostavljeno temu nasilju, in to ne glede na to, da s temzapravljamo najveãjo dragocenost, njegovo umetni0 kodelo samo.Njegovega ljubeãega idiota nenehoma izpo-drivajo politiki in ideologi, take ali drugaãne oblikemoãi.Nekaj podobnega se je zgodilo na Slovenskem celo z»ljubeznijo za niã«, ki jo je Du0 an Pirjevec razvil v svo-222 O SVOBODI IN BOGUBESeDAjem zadnjem spisu »Bratje Karamazovi in vpra0 anje obogu«.To moralno filozofijo je Pirjevec izlu0 ãil iz konfronta-cije posameznih junakov v romanu Bratje Karamazovi,toãneje iz konfrontacije njihovega pojmovanja ljubezni.Na eno stran je postavil Rakitina in gospo Hohlakovo,na drugo stran Aljo0 o in Gru0 enjko, ki pa izraÏa bolj A-ljo0 evo kot svojo lastno ljubezen.Gospa Hohlakovaopredeljuje svojo ljubezen z naslednjimi besedami: »Zeno besedo, jaz sem mezdna delavka, zahtevam takoj0 -nje plaãilo, se pravi pohvalo zase, za ljubezen pa plaãi-lo z ljubeznijo.Drugaãe nisem zmoÏna nikogar ljubiti.«Zelo podobno razmi0 lja in ãustvuje tudi Rakitin, ki vpogovoru z Gru0 enjko pravi: »Saj tudi ne vem, zakaj najbi vaju ljubil . . .Ljubi0 vedno zaradi neãesa, in kaj stavidva storila zame?« Gru0 enjka pa mu na to odgovori:»Ljubi za niã, kakor ljubi Aljo0 a.«Iz te ljubezni, ki zelo natanãno izraÏa Dostojevskegain njegovo delo, je Pirjevec razvil »ljubezen za niã«.Taljubezen se v svojem bistvu razlikuje od vseh drugih lju-bezni, ki jih nosijo s seboj verovanja in druÏbene mora-le, vkljuãno z najbolj kr0 ãanskimi in humanimi, tudimarksistiãno in proletarsko, ki so ljubezen za doloãencilj, za doloãen smoter in korist.Vse te ljubezni so lju-bezni iz doloãenega vzroka, ki se ne morejo prebiti izsveta menjave in moãi in ki so torej v nasprotju z ljubez-223 O SVOBODI IN BOGUBESeDAnijo samo.Dejavna ljubezen ali ljubezen za niã, kakr0 noje izvedel iz Dostojevskega Pirjevec, »je ljubezen brezvzroka in razloga, ne prina0 a nobenih koristi in se neizkazuje v koristih, marveã je ljubezen za niã.« In to jenajvi0 ja in najgloblja ljubezen, ki potrjuje in omogoãavse, kar je.Ta »ljubezen za niã« si je pridobila na Slovenskemveliko privrÏencev, vendar deluje vse bolj kot ideologi-ja, ki hoãe tudi Pirjevca samega vkljuãiti v svet ideologi-je [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ]