[ Pobierz całość w formacie PDF ]
.In to misterij du0 e, ki potuje od greha prek o�i0 �e-nja k milosti ali pa tudi obratno: od milosti prek o�i0 �e-nja h grehu, ker ta pot tako in tako nikoli ni sklenjena.In tako nabere v svoje romane stotine du0 , Verhoven-skega, �igaljova, Razkolnikova, Marmeladova, Sonjo,Nata0 o Filipovno, Ragozina, kneza Mi0 kina, staregaKaramazova in njegove sinove, Ivana, Mitjo, Aljo0 o inslugo Smerdjakova, generala Jepan�ina, stotine misteri-jev, ki vsakemu pusti �iveti svoje nedotakljivo �ivljenje.Nad pluralizmom teh du0 , nad polifonijo teh oseb nik-dar ne zagre0 i ideolo0 ke napake, da bi jih povzel v enomisel ali eno idejo narobe: ta njegov svet ni niti kolek-tivni misterij du0 , kakr0 nega bi bilo pri�akovati po nje-govi ideologiji vsezdru�itve in vsere0 itve, temve� osta-ja polifonija osebnih misterijev, ki se med seboj sre�u-jejo in oplajajo, a ostajajo v svoji osebni samoti z Bogom.221 O SVOBODI IN BOGUBESeDAVendar je najbr� vse zastonj: tudi ta svet ljubezni inumetnosti poraja vedno nove ideologije.3V umetni0 kem delu Dostojevskega, v njegovih romanih,ni seveda niti sledu ideologije: nenehoma imamo opra-viti samo z ljube�im idiotom, s knezom Mi0 kinom aliasDostojevskim, ki ljubi kratko malo vse, kar je bo�jega.Izposameznih sestavin njegovih romanov, iz posameznihjunakov, posameznih dialogov, odlomkov in prilik pa jeseveda vedno mogo�e izbrskati tudi tako ali druga�noideologijo.�e bolj pa seveda iz njegovih dnevni0 kih za-piskov in pisem, v katerih Dostojevski ni ve� pisatelj inzapisuje stavke, iz katerih je mogo�e sklepati o njego-vem takem ali druga�nem odgovoru na vsa bistvena�love0 ka vpra0 anja.In med ljudmi, ki si �elimo pred-vsem odgovore, je celotno delo Dostojevskega nenehnoizpostavljeno temu nasilju, in to ne glede na to, da s temzapravljamo najve�jo dragocenost, njegovo umetni0 kodelo samo.Njegovega ljube�ega idiota nenehoma izpo-drivajo politiki in ideologi, take ali druga�ne oblikemo�i.Nekaj podobnega se je zgodilo na Slovenskem celo z�ljubeznijo za ni�, ki jo je Du0 an Pirjevec razvil v svo-222 O SVOBODI IN BOGUBESeDAjem zadnjem spisu �Bratje Karamazovi in vpra0 anje obogu�.To moralno filozofijo je Pirjevec izlu0 �il iz konfronta-cije posameznih junakov v romanu Bratje Karamazovi,to�neje iz konfrontacije njihovega pojmovanja ljubezni.Na eno stran je postavil Rakitina in gospo Hohlakovo,na drugo stran Aljo0 o in Gru0 enjko, ki pa izra�a bolj A-ljo0 evo kot svojo lastno ljubezen.Gospa Hohlakovaopredeljuje svojo ljubezen z naslednjimi besedami: �Zeno besedo, jaz sem mezdna delavka, zahtevam takoj0 -nje pla�ilo, se pravi pohvalo zase, za ljubezen pa pla�i-lo z ljubeznijo.Druga�e nisem zmo�na nikogar ljubiti.�Zelo podobno razmi0 lja in �ustvuje tudi Rakitin, ki vpogovoru z Gru0 enjko pravi: �Saj tudi ne vem, zakaj najbi vaju ljubil�.�.�.Ljubi0 vedno zaradi ne�esa, in kaj stavidva storila zame?� Gru0 enjka pa mu na to odgovori:�Ljubi za ni�, kakor ljubi Aljo0 a.�Iz te ljubezni, ki zelo natan�no izra�a Dostojevskegain njegovo delo, je Pirjevec razvil �ljubezen za ni�.Taljubezen se v svojem bistvu razlikuje od vseh drugih lju-bezni, ki jih nosijo s seboj verovanja in dru�bene mora-le, vklju�no z najbolj kr0 �anskimi in humanimi, tudimarksisti�no in proletarsko, ki so ljubezen za dolo�encilj, za dolo�en smoter in korist.Vse te ljubezni so lju-bezni iz dolo�enega vzroka, ki se ne morejo prebiti izsveta menjave in mo�i in ki so torej v nasprotju z ljubez-223 O SVOBODI IN BOGUBESeDAnijo samo.Dejavna ljubezen ali ljubezen za ni�, kakr0 noje izvedel iz Dostojevskega Pirjevec, �je ljubezen brezvzroka in razloga, ne prina0 a nobenih koristi in se neizkazuje v koristih, marve� je ljubezen za ni�.� In to jenajvi0 ja in najgloblja ljubezen, ki potrjuje in omogo�avse, kar je.Ta �ljubezen za ni� si je pridobila na Slovenskemveliko privr�encev, vendar deluje vse bolj kot ideologi-ja, ki ho�e tudi Pirjevca samega vklju�iti v svet ideologi-je [ Pobierz całość w formacie PDF ]
zanotowane.pl doc.pisz.pl pdf.pisz.pl centka.pev.pl
.In to misterij du0 e, ki potuje od greha prek o�i0 �e-nja k milosti ali pa tudi obratno: od milosti prek o�i0 �e-nja h grehu, ker ta pot tako in tako nikoli ni sklenjena.In tako nabere v svoje romane stotine du0 , Verhoven-skega, �igaljova, Razkolnikova, Marmeladova, Sonjo,Nata0 o Filipovno, Ragozina, kneza Mi0 kina, staregaKaramazova in njegove sinove, Ivana, Mitjo, Aljo0 o inslugo Smerdjakova, generala Jepan�ina, stotine misteri-jev, ki vsakemu pusti �iveti svoje nedotakljivo �ivljenje.Nad pluralizmom teh du0 , nad polifonijo teh oseb nik-dar ne zagre0 i ideolo0 ke napake, da bi jih povzel v enomisel ali eno idejo narobe: ta njegov svet ni niti kolek-tivni misterij du0 , kakr0 nega bi bilo pri�akovati po nje-govi ideologiji vsezdru�itve in vsere0 itve, temve� osta-ja polifonija osebnih misterijev, ki se med seboj sre�u-jejo in oplajajo, a ostajajo v svoji osebni samoti z Bogom.221 O SVOBODI IN BOGUBESeDAVendar je najbr� vse zastonj: tudi ta svet ljubezni inumetnosti poraja vedno nove ideologije.3V umetni0 kem delu Dostojevskega, v njegovih romanih,ni seveda niti sledu ideologije: nenehoma imamo opra-viti samo z ljube�im idiotom, s knezom Mi0 kinom aliasDostojevskim, ki ljubi kratko malo vse, kar je bo�jega.Izposameznih sestavin njegovih romanov, iz posameznihjunakov, posameznih dialogov, odlomkov in prilik pa jeseveda vedno mogo�e izbrskati tudi tako ali druga�noideologijo.�e bolj pa seveda iz njegovih dnevni0 kih za-piskov in pisem, v katerih Dostojevski ni ve� pisatelj inzapisuje stavke, iz katerih je mogo�e sklepati o njego-vem takem ali druga�nem odgovoru na vsa bistvena�love0 ka vpra0 anja.In med ljudmi, ki si �elimo pred-vsem odgovore, je celotno delo Dostojevskega nenehnoizpostavljeno temu nasilju, in to ne glede na to, da s temzapravljamo najve�jo dragocenost, njegovo umetni0 kodelo samo.Njegovega ljube�ega idiota nenehoma izpo-drivajo politiki in ideologi, take ali druga�ne oblikemo�i.Nekaj podobnega se je zgodilo na Slovenskem celo z�ljubeznijo za ni�, ki jo je Du0 an Pirjevec razvil v svo-222 O SVOBODI IN BOGUBESeDAjem zadnjem spisu �Bratje Karamazovi in vpra0 anje obogu�.To moralno filozofijo je Pirjevec izlu0 �il iz konfronta-cije posameznih junakov v romanu Bratje Karamazovi,to�neje iz konfrontacije njihovega pojmovanja ljubezni.Na eno stran je postavil Rakitina in gospo Hohlakovo,na drugo stran Aljo0 o in Gru0 enjko, ki pa izra�a bolj A-ljo0 evo kot svojo lastno ljubezen.Gospa Hohlakovaopredeljuje svojo ljubezen z naslednjimi besedami: �Zeno besedo, jaz sem mezdna delavka, zahtevam takoj0 -nje pla�ilo, se pravi pohvalo zase, za ljubezen pa pla�i-lo z ljubeznijo.Druga�e nisem zmo�na nikogar ljubiti.�Zelo podobno razmi0 lja in �ustvuje tudi Rakitin, ki vpogovoru z Gru0 enjko pravi: �Saj tudi ne vem, zakaj najbi vaju ljubil�.�.�.Ljubi0 vedno zaradi ne�esa, in kaj stavidva storila zame?� Gru0 enjka pa mu na to odgovori:�Ljubi za ni�, kakor ljubi Aljo0 a.�Iz te ljubezni, ki zelo natan�no izra�a Dostojevskegain njegovo delo, je Pirjevec razvil �ljubezen za ni�.Taljubezen se v svojem bistvu razlikuje od vseh drugih lju-bezni, ki jih nosijo s seboj verovanja in dru�bene mora-le, vklju�no z najbolj kr0 �anskimi in humanimi, tudimarksisti�no in proletarsko, ki so ljubezen za dolo�encilj, za dolo�en smoter in korist.Vse te ljubezni so lju-bezni iz dolo�enega vzroka, ki se ne morejo prebiti izsveta menjave in mo�i in ki so torej v nasprotju z ljubez-223 O SVOBODI IN BOGUBESeDAnijo samo.Dejavna ljubezen ali ljubezen za ni�, kakr0 noje izvedel iz Dostojevskega Pirjevec, �je ljubezen brezvzroka in razloga, ne prina0 a nobenih koristi in se neizkazuje v koristih, marve� je ljubezen za ni�.� In to jenajvi0 ja in najgloblja ljubezen, ki potrjuje in omogo�avse, kar je.Ta �ljubezen za ni� si je pridobila na Slovenskemveliko privr�encev, vendar deluje vse bolj kot ideologi-ja, ki ho�e tudi Pirjevca samega vklju�iti v svet ideologi-je [ Pobierz całość w formacie PDF ]
